Preverjanje polnoletnosti

VSEBINA ZA POLNOLETNE

Vsebina te podstrani je primerna samo za polnoletne osebe. Si star/stara 18 ali več let?

Klet

Gezova klet

GEZOVA PENEČA ŠMARNICA

Gezova penina je prva penina, ki je narejena iz šmarnice po klasični metodi.

Značilnosti šmarnice so, da je bela sorta grozdja, odporna proti boleznim in pozebi, je zelo aromatična in jagode se rade osipajo. Šmarnica je ta hip najbolj ekološka pijača, saj je v nasprotju z drugimi trtami in sadjem ni treba škropiti po vsakem dežju. Zaradi svoje velike odpornosti sploh ne potrebuje zaščite. (Iz Wikipedije, proste enciklopedije)

O šmarnici

ŠMARNICA IN STATUS

Šmarnica, pijača, ki sinonimno uteleša nekdanjo bridko siromaštvo, garanje na tuji zemlji, alkoholno samooskrbo najrevnejših slojev na zaplatah okoli bajt in najbolj razširjeno socialno bolezen – alkoholizem, dobiva nov status. S sodobnimi raziskavami o njeni (ne)škodljivosti in z razmišljanji o zakonski spremembi prepovedi sajenja samorodnih trt ter prodaje mošta in vina iz njih se vzpenja na vinski lestvici. Destigmatizacija šmarnice, podprta z raziskavami o manjši škodljivosti oziroma manjši količini metanola, kot so ji ga v zadnjih sto letih pripisovali, jo v očeh slovenskih pridelovalcev vina pomika po lestvici alkoholnih pijač od vsakdanje proti bolj elitni dobrini. V sodobnih dejavnostih glede šmarnice, ki naj bi na račun svoje avtentičnosti odpirala vrata ekoturizmu, prepoznamo pogosto marketinško potezo iz globalnega vinarstva, to je trženje statusa vina. Šmarnici status podeljujejo posebna zgodovinska vloga s stoletno prepovedjo, navezanost na nekatere vinogradniške lege, pretežna odsotnost hitrega zaslužka ter pester anekdotičen kolektivni spomin na učinke šmarničnega vina. Iz nekdanje vulgarne pivske kulture bajtarjev in kočarjev se trženjsko šmarnica postopoma seli v svet ekskluzive in nove vinske eksotike. Če so šmarnico v 19. in na začetku 20. stoletja na veliko lokali le najrevnejši sloji za žejo in da bi utopili brezizhodnost življenjskih pogojev, če so zaradi čezmernega pitja trpeli nepopravljive posledice še v naslednjih generacijah, pa se ji v prihodnje morda obetajo prefinjene degustacije po požirkih iz izbrane, domišljene embalaže brez večjih posledic za psihofizično stanje pivca. Proces privzgajanja staro-novih okusov in prehod od nižje v višjo kulturo pitja šmarnice sta želja in poza pridelovalcev. Ti današnjo šmarnico z na novo izumljenimi tradicijami razločujejo od njenih nekdanjih pomenov, vezanih na družbeno dno. Družbene in tehnološke spremembe v pridelavi vina so zasukale tudi naš odnos do šmarnice. Hrana in pijača nekdanjih revežev imata danes okus po elitizmu, luksuzu, občutku svobodne izbire, svetovljanstvu in nič več zgolj po golem preživetju.

Prof. dr. Mojca Ramšak, etnologinja in filozofinja
Univerza v Ljubljani
Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete
in Inštitut za zgodovino medicine Medicinske fakultete

DNEVNI BAR GEZA SE ZEZA
GEZA PUB BELTINCI

GEZOVA KLET

GEZA SE ZEZA

Imate vprašanje?

IZPOLNITE OBRAZEC